Socialne kompetence

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

Kot smo zapisali že v uvodni utemeljitvi, na šoli izvajamo celo vrsto izobraževalnih programov, ki se med seboj močno razlikujejo tako po vsebini kot tudi po trajanju in zahtevnosti. Obiskuje jih podobno raznolika skupina dijakov. Ti prihajajo iz širšega območja južne Slovenije, iz zelo različnih socialnih in kulturnih okolij ter družin različnih narodnosti. Že na polju mikrokozmosa naše šole se tako ustvarja potreba po razvijanju medkulturnega dialoga in strpnosti, vrednot, ki pomembno oblikujeta tudi družbo na ravni Evropske unije. V času aktualne migrantske krize in prihajajočih novih spremembah kulturno-demografske podobe Evrope bo sprejemanje spolne, narodnostne, jezikovne in rasne raznolikosti najverjetneje odločilnega pomena za ohranjanje ostalih splošnih civilizacijskih vrednot in vzdrževanje modernih etičnih norm.

Jacques Delors je že leta 1996 (Učenje, skriti zaklad, 1996) opisal štiri stebre vzgoje in izobraževanja v 21. stoletju (1. steber – učiti se, da bi vedeli /»Learning to know«/; 2. steber: učiti se, da bi znali delati /»Learning to do«/; 3. steber: učiti se, da bi znali živeti skupaj /»Learning to live together«/; 4. steber: učiti se biti /»Learning to be«/. Ugotavljamo, da pri rednem pouku intenzivno izgrajujemo prva dva stebra, medtem ko sta tretji in četrti prepuščena bolj ali manj naključnim dogodkom in osebni iniciativi posameznih učiteljev. Razvoj socialnih kompetenc je bistven za izgradnjo trdnega tretjega stebra vzgoje in izobraževanja (učiti se, da bi znali živeti skupaj), ki je tudi logična osnova za oblikovanje četrtega (učiti se biti).

Šola je prostor, kjer lahko dijaki v interakciji z vrstniki, učitelji in ostalimi delavci intenzivno razvijajo socialne kompetence, hkrati pa prav tu socialni primanjkljaji (nezmožnost učinkovite komunikacije, nezmožnost uspešnega razreševanja konfliktov ipd.). pridejo najbolj do izraza. S tem zavedanjem načrtujemo izvajanje različnih družabnih delavnic. Tematsko raznolika srečanja (ogled filmov z diskusijo, delavnice na temo spodbujanja pozitivne samopodobe, delavnice medkulturnosti itd.) bodo spodbujala druženje dijakov in timsko delo, izmenjevanje idej, mnenj in pogledov ter jih opogumljala pri oblikovanju in izražanju lastne osebne integritete in jih navajala na spoštovanje osebne integritete drugega. Delavnice se bodo izvajale v prostih urah, po pouku ali na različnih šolskih taborih in ostalih večdnevnih dogodkih, lahko pa tudi v času šolskih počitnic, kot organizirana oblika kvalitetnega preživljanja prostega časa.